četrtek, 14. januar 2016

"Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj?"

"Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj?"
Okrogla miza v okviru sejma Natour Alpe Adria, 28. 1. 2016, ob 16. uri


Foto: Uroš Švigelj

Za skok v naravo je kolo kot naročeno, odlično je za naše zdravje in prevetritev glave, z njim pa lahko v Sloveniji zgradimo tudi bolj trajnostni turizem. Kolesarski turizem je odličen za gospodarstvo, še posebej za lokalna podeželska gospodarstva. Kolesarski gost neredko obiskuje manjše in odmaknjene kraje, pri čemer raje izbere lokalne ponudnike. Med njimi so pogosto kmetije, s čimer kolesarski gost na svoj način sodeluje pri ohranjanju kulturne krajine – te pogosto podcenjene naravne in kulturne vrednote Slovenije.

V številnih hribovitih in gorskih občinah je kolesarjenje strateški turistični proizvod. Tako kot na primer v Tolminu, ki se ponaša z nazivom Alpsko mesto 2016 ter si prizadeva za do narave prijazen in družbeno odgovoren razvoj alpskega prostora. Pri tem pa se Posočje, Koroška, Gorenjska in podobne regije v svojih prizadevanjih za razvoj zelenega turističnega proizvoda v obliki gorskega kolesarjenja soočajo s številnimi težavami.

Slovenski turizem gostom skozi številne promocijske dejavnosti daje obljubo: Slovenija – zelena, aktivna, zdrava. Ali je morda ta obljuba na trhlih temeljih?

14 slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma se je pred časom združilo v konzorcij odprimopoti.si z namero po usklajenem in celovitem delovanju za načrti razvoj gorskega kolesarstva in kolesarjenja. Ena izmed prioritet sodelovanja so prizadevanja za spremembo slovenske pravne ureditve, ki ni naklonjena gorskemu kolesarjenju kot enemu izmed priljubljenih športov na prostem. Tudi zaradi tvornega delovanja konzorcija odprimopoti.si je bila v letu 2014 ustanovljena medresorska delovna skupina za ureditev gorskega kolesarjenja, katere namen je podati predloge izboljšav pravne ureditve dostopa do naravnega okolja za gorsko kolesarjenje.

Na okrogli mizi v organizaciji konzorcija odprimopoti.si, bodo poleg vizij razvoja, rezultatov delovanja konzorcija odprimopoti.si v letu 2015 predstavljene tudi ovire, ki preprečujejo, da Slovenija navkljub številnim danostim še vedno ni gorskokolesarski raj.

Program

I. del
16.00 do 16.50 (moderator: Peter Zajc)
1. Peter Zajc, RRA Koroška:
(Ne)razumevanje problematike gorskega kolesarjenja
2. Marko Lenarčič/Dušan Štrucl, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ:
Pomen specializacije turističnih ponudnikov
3. Jože Rovan, Komisija za turno kolesarstvo, Planinska zveza Slovenije:
Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Planinske zveze Slovenije
4. Milena Černilogar, Kolesarska zveza Slovenije:
Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Kolesarske zveze Slovenije
5. Lado Cindro, KGK Volja - Slovenski gorniški klub Skala:
Gorsko kolesarjenje kot rekreativna dejavnost
6. Danilo Brecelj, Zbornica gorskih centrov-Gospodarska zbornica Slovenije ter Združenje slovenskih žičničarjev GIZ:
Pomen gorskega kolesarjenja za gorske centre ter upravljavce žičnic
7. Andrej Žigon, Zavod Aliansa:
Izziv vzpostavljanja kolesarskih parkov in parkov enoslednic v Sloveniji
8. Jan Klavora, Soča Outdoor Festival:
Kaj pomeni gorsko kolesarjenje za Soča Outdoor Festival ter dolino Soče?
9. Peter Dakskobler, Soča Outdoor Festival:
Kje je mesto gorskemu kolesarjenju v Triglavskem narodnem parku?

16.50 do 17.00 odmor

II. del
17.00 do 18.00 Okrogla miza z udeleženci (moderator: Andrej Dekleva)

ponedeljek, 4. januar 2016

Odprimopoti.si je tudi tik ob koncu leta 2015 nadaljeval z zagovorništvom urejanja gorskega kolesarjenja

Konec novembra, 30. 11. 2015, smo se udeležili 2. srečanja medresorske delovne komisije za ureditev gorskega kolesarjenja. Na njej smo med drugim zbranim predstavnikom ministrstev, Zavoda za gozdove, Zavoda RS za varstvo narave ter predstavnikom lastnikov zemljišč predstavili izbrane dobre prakse urejanja gorskega kolesarjenja po svetu. Zapisnik srečanja s prilogami smo objavili na naši spletni strani.

V sredini decembra 2016 smo se odzvali v javni razpravi o osnutku Načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016–2025. Med drugim smo opozorili na nujnost čimprejšnje spremembe napake v Zakonu o Triglavskem narodnem parku (Ur. l. RS, št. 52/2010 in 46/2014 – ZON-C, v nadaljevanju ZTNP-1). Ob sprejemanju ZTNP-1 pred leti je namreč prišlo do napake, da za 3. varstveni režim veljajo strožji kriteriji možnosti gorskega kolesarjenja, kot pa za 1. in 2. varstveni režim, ki sta v splošnem strožja glede ostalih omejitev. Dokument s pripombami smo objavili na naši spletni strani.